Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je danes v DZ povedal, da so novelo pripravili zato, ker je kmetijstvo podvrženo številnim pretresom, od geopolitičnih stanj do podnebnih sprememb, naravnih nesreč in bolezni, zaradi česar se sooča s številnimi nihanji. "Zakon bo omogočil, da bomo namenska sredstva iz 45. člena zakona o kmetijstvu lahko uporabili še bolj prožno in še hitreje," je dodal.
Ta sredstva bodo po njegovih besedah letos dodali sredstvom Evropske komisije v mehanizmu za pomoč kmetom za blažitev draginje umetnih gnojil in goriv. "Komisija je v okviru svojega hitrega odzivnega mehanizma namenila 2,7 milijona evrov in omogočila, da vsaka država doda do največ 200 odstotkov," je povedal. Za ta namen je tako za letos predvidenih do 5,4 milijona evrov, v prihodnjih treh letih pa do 1,5 milijona evrov letno.
"Država se lahko hitreje odzove, ko se kmetijstvo znajde v kriznih razmerah," je v današnji obravnavi predloga v DZ dejal Jožef Lenart iz SDS. Država bo lahko sredstva, ki se že zbirajo iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, uporabila tudi za pomoč kmetijstvu ob resnih motnjah v poslovanju. "Denar se ne jemlje obstoječim namenom, ampak se širi možnost njegove uporabe tudi za krizne ukrepe," je poudaril.
Janez Beja iz poslanske skupine NSi, SLS, Fokus je dejal, da mora biti cilj jasen, to je pomagati kmetom ohraniti domačo kmetijsko proizvodnjo in zagotoviti, da bodo tudi prihodnje generacije živele in delale na podeželju. "Pomoč kmetom ne sme biti razumljena kot zgolj pomoč eni gospodarski panogi. Gre za vlaganje v prehransko varnost države, v ohranjanje podeželja in prihodnost domače pridelave hrane," je poudaril.
"Zavzemamo se za to, da kmetije, ki jih prizadenejo resne krize, pravočasno prejmejo pomoč in da lahko nadaljujejo delo," je povedala Mojca Žnidarič iz skupine Demokrati. Po njenem pričakujemo, da bodo zagotovljena tudi sredstva za namakanje, obnovo zaraščenih površin in izboljšanje zemljišč. Za pomoč ob prihodnjih krizah potrebujemo tudi stabilne vire financiranja, je poudarila.
Predlog bo podprla tudi Resnica. "Ker kmetijskim gospodarstvom omogoča hitrejšo pomoč takrat, ko jih prizadene resna motnja v poslovanju," je pojasnila Katja Kokot. Ministrstvo ocenjuje, da bi šla v prihodnjih letih za pomoč približno tretjina letno zbranih sredstev, preostanek pa bi ostal za druge ukrepe. "Ob tem je treba pravočasno objavljati razpise in odpraviti ovire za hitrejšo izvedbo namakalnih projektov," je dodala.
"Predlog je prelomni dokaz, da kmetijstvo v tej vladi nima vidnejšega statusa. Dobrih pet milijonov evrov se bo odvzelo kar razvoju odpornosti kmetijstva. Odveč se vam zdi, da bi ta sredstva poiskali v državnem proračunu," pa je bil kritičen Dejan Süč iz Svobode. Takšna pomoč je po njegovem mnenju le "kapljica v morju". Ob tem je spomnil, da so oni pripravili predlog, ki je predvideval 35 milijonov evrov pomoči.
Po besedah Luke Gorška iz SD je učinkovita pomoč kmetijskim gospodarstvom ob naravnih nesrečah, sušah, boleznih in hudih tržnih motnjah nujna. "Država mora ob takšnih krizah ukrepati pravočasno in zagotoviti pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Temu cilju ne nasprotujemo. Nasprotujemo pa predlaganemu načinu financiranja," je dejal.
Podobno je povedal Vladimir Šega iz Levice. "Posebej zaskrbljujoča je odločitev vlade, da se bo iz istih odškodnin v prihodnje financiralo tudi naložbe v namakanje, komasacije, agromelioracije, za katera so bila doslej na voljo tudi evropska sredstva. Tako bomo iz istega omejenega vira financirali krizno pomoč in naložbe, ki bi morali preprečevati prihodnje krize. To je zelo kratkovidna politika," je dejal.
