Samo letošnji občinski proračun predvideva približno 68 milijonov evrov investicij, kar je po Dermolovih besedah več, kot je pred šestimi leti znašal celoten občinski proračun. Za prihodnje obdobje občina načrtuje investicije v skupni vrednosti približno 120 milijonov evrov.
V zadnjem letu je občinska uprava zaposlila 21 javnih uslužbencev, od tega šest v skupni občinski upravi in 15 v upravi Mestne občine Velenje. Zaposlili so tudi osem mladih pripravnikov. Novi direktor občinske uprave je postal Žiga Omladič.
Med projekti, ki se zaključujejo, je večgeneracijski park Lipa na Gorici. Občina želi zelene površine ohranjati kot dostopne javne prostore, namenjene druženju, rekreaciji in kakovostnemu preživljanju prostega časa. Podobne parke načrtujejo tudi v drugih krajevnih skupnostih in mestnih četrtih.
V zaključni fazi je tudi prenova Cankarjeve ceste, ki po županovih besedah dobiva odprto in sodobno podobo. Občina je naknadno uredila tudi atrij na Cankarjevi ulici pred nekdanjo čokoladnico Lucifer, čeprav ta poseg prvotno ni bil del projekta.
Nadaljuje se tudi popoplavna sanacija. Med večjimi projekti je ureditev območja proti Ljubiji, kjer je tudi pomemben vir pitne vode, ter sanacija plazu na vstopu v Kavče. Vrednost slednje investicije presega 1,3 milijona evrov.
V kompleksu so predvidene tudi vsebine s področja znanja in raziskav, med drugim fakulteta za energetiko in Kemijski inštitut.
Napreduje tudi ureditev Poslovne cone Pesje vzhod, ki se nahaja ob območju Velenjskega jezera oziroma Velenjske plaže. Občina je v sklopu projekta toplovod prestavila pod zemljo, ureditev območja pa se približuje zaključku. Vseh šest zemljišč v poslovni coni je že prodanih, zato naj bi investitorji po zaključku infrastrukturnih del lahko začeli gradnjo proizvodnih objektov.
Razvoj je predviden tudi v poslovni coni Stara vas. Občina pričakuje odstranitev srednje- in visokonapetostnega daljnovoda, s čimer se bo sprostilo dodatno zemljišče za gospodarsko dejavnost. Dermol ob tem ocenjuje, da gospodarski kazalci Velenja ostajajo spodbudni. Število delovnih mest se povečuje, brezposelnost pa je po njegovih besedah na rekordno nizki ravni.
Prva faza vključuje obnovo vročevodnega sistema. Za dolgoročno oskrbo mesta s toploto pa občina išče tudi nove obnovljive vire. Za območje nekdanje deponije Premogovnika Velenje občina pripravlja spremembo prostorskega akta za postavitev sončne elektrarne s toplotno črpalko in hranilnikom, ki bi lahko zagotavljala toploto za gospodinjstva v letnem režimu.
Za zimsko obdobje skupaj z Evropsko investicijsko banko pripravljajo multikriterijsko analizo. Ta naj bi določila najustreznejšo kombinacijo virov za proizvodnjo toplote. Med možnostmi je biomasa, razmišljajo pa tudi o kogeneraciji, manjši plinski enoti za pokrivanje konic in ustrezno velikem hranilniku toplote. Občina izvaja tudi raziskave geotermalnega potenciala, preizkuša pa še uporabo vodika za ogrevanje objekta na območju Ljubije. Če bodo rezultati uspešni, bi lahko takšne rešitve uporabili tudi drugje.
Med načrtovanimi prometnimi investicijami je tudi manjkajoči del kolesarske povezave med Velenjem in Šoštanjem. Projekti so pripravljeni, začetek izvedbe pa je predviden že letos.
Občina bo ponovno objavila tudi razpis za prenovo sistema brezplačne uporabe koles. Prvi razpis je bil zaradi pritožbe razveljavljen. Novi razpis naj bi bil objavljen v teh dneh, izvajalec pa izbran še letos, tako da bi nov sistem lahko zaživel v začetku prihodnjega leta.
Na področju digitalizacije občina pripravlja tudi projekt tako imenovane pametne kartice, s katero želi digitalizirati predvsem prometne vsebine ter izboljšati pretočnost in varnost prometa.
Šaleška, Kidričeva in Partizanska cesta ter drugi državni odseki so po njegovih besedah potrebni obnove. Nekateri so povezani z zaključkom večjih investicij, pri drugih, med drugim pri Šaleški in Kidričevi cesti ter postavitvi protihrupne ograje v Pesju, pa občina pričakuje hitrejše ukrepanje države.
Pomemben dosežek na področju komunalne infrastrukture je 99,9-odstotna pokritost območja občine z javnim vodovodom. Vodovodno omrežje so v zadnjih letih razširili tudi do najbolj oddaljenih zaselkov, med drugim na območju krajevnih skupnosti Paka in Vinska Gora. Kanalizacijsko omrežje je trenutno pokrito približno 92-odstotno. Pred nekaj tedni je bil zaključen tudi projekt kanalizacije v Bevčah.
Nujna medicinska pomoč naj bi se predvidoma do konca leta preselila na območje Velenjke. V prihodnjem letu je predvidena izgradnja satelitskega urgentnega centra in energetska sanacija Trakta A zdravstvenega doma, v letu 2028 pa še celovita ureditev tega dela objekta. Projekt bo logistično zahteven, saj bo treba obnovo izvajati ob nemotenem delovanju zdravstvenega doma.
Na področju stanovanjske politike je občina s podporo Stanovanjskega sklada potrdila projekt 200 novih neprofitnih najemnih stanovanj. Občina se je zavezala k oprostitvi komunalnega prispevka in komunalni opremi zemljišča. Če bo gradbeno dovoljenje pridobljeno pravočasno, bi se gradnja lahko začela že prihodnje leto.
Razmišljajo tudi o novih stanovanjskih modelih za mlade, starejše in zaposlene v startup podjetjih oziroma strokovnjake, ki bi se v Velenje priselili zaradi dela in razvoja podjetniških projektov.
Po njegovih besedah dolgotrajni postopki bistveno otežujejo pridobivanje in izvedbo investicij, saj mora občina pogosto čakati na spremembe prostorskih aktov, še preden lahko investitorji začnejo pripravljati svoje projekte.
Kljub temu na velenjski občini ocenjujejo, da so v zadnjih letih ustvarili pomembne temelje za nadaljnji razvoj. 173 milijonov evrov že izvedenih investicij, 68 milijonov evrov letošnjih vlaganj in okoli 120 milijonov evrov načrtovanih investicij kažejo na obsežen investicijski cikel, ki bo po napovedih pomembno zaznamoval prihodnost Velenja.
