Direktor bolnišnice je poudaril, da se težave na internem oddelku vlečejo že več kot desetletje, vendar so se v zadnjem obdobju močno zaostrile. Več zdravnikov je odšlo v zdravstvene domove, kjer so delovni pogoji ugodnejši, delo pa bolje organizirano. Posledično breme ostaja na vse manjšem številu specialistov.
"Vedno manjša skupina ljudi nosi vedno večje obremenitve. Poleg tega imamo zakonske omejitve glede dežurstev in sistem, ki ne omogoča ustrezne prerazporeditve dela. Posledica je, da so internisti prisiljeni opravljati predvsem urgentno dejavnost, medtem ko za ambulantno in oddelčno delo zmanjkuje časa in kadra," je opozoril direktor.
Predstojnik internega oddelka dr. Klemen Mojškerc je dejal, da bolnišnica že več mesecev deluje v izrednih razmerah. Ambulantna dejavnost se postopoma zmanjšuje, v poletnih mesecih pa bo po njegovih besedah skoraj povsem ustavljena.
"Nismo več v fazi opozarjanja na prihodnjo krizo. Kriza je že tukaj. Zagotavljamo predvsem še nujno zdravstveno varstvo. Ambulantnega pogona praktično ni več, vsak mesec je slabši od prejšnjega," je povedal.
Interni oddelek trenutno pokriva urgentno ambulanto, bolnišnične oddelke, intenzivno terapijo, konziliarne preglede in številne diag nostične dejavnosti. Zaradi pomanjkanja kadra pa se številne specialistične ambulante in diagnostične storitve zmanjšujejo na minimum.
Med najbolj obremenjenimi področji so kardiofunkcionalna diagnostika, endoskopija, diabetološka ambulanta in antikoagulantna ambulanta. Po besedah zdravnikov se zaradi pomanjkanja osebja zapirajo tudi možnosti za redne specialistične preglede.
"Ne gre več samo za pomanjkanje zdravnikov. Enako velik problem predstavljajo medicinske sestre. Zaradi njihovega pomanjkanja bomo morali zapreti en oddelek, ki bo ostal zaprt do nadaljnjega," so pojasnili v bolnišnici.
Zaprtje pomeni zmanjšanje bolnišničnih kapacitet za približno deset postelj. Bolniki, za katere v Slovenj Gradcu ne bo več prostora, bodo morali biti preusmerjeni v druge bolnišnice, predvsem v Celje, Maribor in Topolšico.
Po podatkih bolnišnice bi za normalno delovanje potrebovali najmanj 16 internistov dnevno, hkrati pa imajo trenutno na voljo prav toliko specialistov, vendar brez upoštevanja dopustov, bolniških odsotnosti in izobraževanj.
To pomeni, da številni zdravniki istočasno pokrivajo dve ali celo tri delovišča. »To postaja nevarno. Človek ne more biti na dveh ali treh mestih hkrati. Stvari lahko izpadejo in so tudi že izpadle,« opozarjajo zdravniki.
Razmere dodatno otežuje dejstvo, da se na razpise za zdravnike in zdravstvene tehnike praktično nihče več ne prijavlja. Bolnišnica bi po trenutnih ocenah potrebovala najmanj deset dodatnih specialistov internistov, več specializantov ter več kot 20 zdravstvenih tehnikov in pet diplomiranih medicinskih sester.
Vodstvo bolnišnice opozarja tudi na finančne posledice obstoječega sistema. Po njihovih podatkih je bolnišnica lani samo zaradi obravnave pacientov v urgentni službi ustvarila približno 502.000 evrov izgube. Kot pojasnjujejo, številni pacienti prihajajo v bolnišnico brez predhodno opravljenih diagnostičnih postopkov na primarni ravni, zato mora bolnišnica prevzeti celotno obravnavo. »Bolnikov si ne moremo izbirati. Obravnavati moramo vse, ki potrebujejo pomoč, ne glede na to, ali je storitev ustrezno financirana ali ne,« poudarja Topler.
Predstavnica pediatrov, dr. Urška Vučina je opozorila, da so v zadnjem letu izgubili dva specialista, zaradi česar z velikimi napori še zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo za otroke.
Posledica so odpovedi specialističnih ambulant in podaljševanje čakalnih dob. Še posebej so prizadeti kronični bolniki, ki potrebujejo redne specialistične preglede. "Velikokrat rešujemo stvari zgolj z osebnim angažmajem zdravnic, ki so hkrati na več deloviščih. Takšno delo je izjemno težko, neodgovorno in tudi nevarno," je opozorila.
Zdravniki in vodstvo bolnišnice trdijo, da na težave opozarjajo že vrsto let, vendar brez konkretnega odziva države. Po njihovih besedah so na ministrstvo, zdravstveno zbornico in druge pristojne institucije poslali številne dopise in opozorila, vendar sistemskih rešitev ni bilo.
"Imamo občutek, kot, da nam sporočajo: saj se boste sami zaprli. Nihče ne bo zaprl bolnišnice, zaprla se bo sama, ker ne bo več ljudi, ki bi lahko delali," so bili kritični na današnji novinarski konferenci.
Ob tem opozarjajo, da vprašanje ni več zgolj usoda internega oddelka, temveč prihodnost celotne bolnišnice in dostopnosti zdravstvene oskrbe za prebivalce Koroške.
"Prebivalci Koroške imajo enake pravice do zdravstvene oskrbe kot prebivalci Ljubljane. Država se bo morala odločiti, ali želi ohraniti splošne bolnišnice na obrobju države ali ne," so zaključili.
V bolnišnici poudarjajo, da bodo še naprej zagotavljali nujno zdravstveno pomoč vsem, ki jo potrebujejo. Ob tem pa opozarjajo, da brez hitrih sistemskih rešitev sedanjega načina delovanja ne bodo mogli vzdrževati še dolgo.
