V ospredju pogovora so bile predvsem teme, ki povezujejo evropsko politiko z vsakdanjim življenjem ljudi v lokalnem okolju. Velenje je pri tem posebej zanimiv primer, saj se mesto in širša Šaleška dolina soočata z eno največjih razvojnih sprememb v svoji novejši zgodovini, prehodom iz gospodarstva, ki je desetletja temeljilo na premogovništvu, v nove razvojne in gospodarske modele.
Nemec je v okviru projekta "Evropa z Matjažem Nemcem" poudaril pomen neposrednega dialoga z ljudmi zunaj Bruslja in Strasbourga. Namen tovrstnih srečanj je predstaviti aktualne evropske politike, hkrati pa odpreti prostor za vprašanja, predloge in izkušnje ljudi iz posameznih lokalnih okolij.
"Danes smo pred izjemnimi izzivi, predvsem, kar se tiče naslednje sedemletne finančne perspektive. Želimo čim več odpirati priložnosti, ne samo za ruralna območja, ampak tudi za mestna območja v naši državi. In tukaj se je dokazala Mestna občina Velenje in sadove tega dela so dandanes deležne tudi ostale Mestne občine," je izpostavil Nemec.
Po njegovih besedah je velenjska občina s sposobno upravo in dobrim vodenjem razvila model, po katerem se danes zgledujejo tudi druge slovenske občine. "Mene je že pred leti presunila sposobnost občinske uprave Velenje, da si je sama, brez pomoči uradne Ljubljane, našla poti v Bruslju," je dejal Nemec.
Posebno težo ima v Velenju vprašanje pravičnega prehoda po koncu premogovništva. Šaleška dolina je pred zahtevnim obdobjem prestrukturiranja, pri katerem bo pomembno, kako bo mogoče zagotoviti nova delovna mesta, ohraniti kakovost življenja prebivalcev in ustvariti pogoje za razvoj novih gospodarskih dejavnosti.
Župan Peter Dermol je ob tem izpostavil, da je izjemnega pomena, da se usihanje premoga res izvaja postopno, da ne pride do nenadnih presenetljivih odločitev.
"Mi potrebujemo še približno pet do deset let, da bomo tole zgodbo prestrukturiranja popolnoma zaključili, potem prihaja pa nova dimenzija. Žal v Velenju pri mladih zanimanja za premog ni več, to je kruta realnost, s katero se sooča še posebej starejša generacija, to seveda pomeni, da priložnosti, ki so rasle na premogu ves ta čas in zgodba okoli premoga, se zdaj dejansko zaključujejo. Ostala nam bo industrijska dediščina iz tega področja, mladi, ki so v prihodnost našega mesta, pa rabijo nekaj drugega. Oni morajo povedati, kako vidijo prihodnost svojega mesta in kaj želijo v tem mestu razvijati."
Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol prihodnost mesta vidi v povezovanju prometne infrastrukture, gospodarstva, energetike in izobraževanja. Kot eno najpomembnejših pridobitev za občanke in občane izpostavlja tretjo razvojno os, ki jo označuje za temelj nadaljnjega razvoja. "Če te razvojne hrbtenice ne bo, potem pravzaprav ne bomo imeli temeljev," poudarja Dermol.
Pomemben del prihodnosti predstavljajo tudi nove gospodarske cone, v katerih naj bi po letu 2027 oziroma 2028 v dveh objektih zaživelo več kot 90 novih podjetij. "Narediti moramo to dolino startupov," je dejal Dermol. Razvoj mesta bo po njegovih besedah zaznamovalo tudi vlaganje v izobraževanje in raziskovanje. V Velenje prihaja Kemijski inštitut, nove prostore bo dobila Fakulteta za energetiko, občina pa načrtuje tudi gradnjo študentskega in dijaškega doma.
Med strateškimi projekti je še nova energetska lokacija na območju nekdanje deponije premoga, kjer načrtujejo sodoben objekt za ogrevanje, sončno elektrarno in veliko toplotno črpalko. "To so tisti strateški projekti, ki bodo dodobra spremenili podobo in gospodarsko sliko našega mesta," je prihodnost Velenja povzel župan.
Velenje pri preobrazbi računa tudi na evropsko podporo. Evropska sredstva in različni mehanizmi za pravični prehod lahko pomembno vplivajo na razvojne projekte, vendar je ključno tudi vprašanje, kako hitro in učinkovito se evropske usmeritve prevedejo v konkretne projekte na terenu.
Nemec želi s projektom nadaljevati tudi v drugih slovenskih krajih. Ideja dogodkov je, da se evropska politika približa ljudem, hkrati pa se glas lokalnih skupnosti in njihove konkretne potrebe prenesejo tudi na evropsko raven.
