Planinstvo je skupek znanj, vrednot, praks in organizacijskih oblik, povezanih z obiskovanjem gora, planinsko vzgojo, urejanjem poti, delovanjem društev ter planinskih koč. Prispeva k ohranjanju tradicij, prenosu znanj in veščin varnega gibanja v gorah ter k odgovornemu odnosu do gorskega okolja.
Kot piše v utemeljitvi vpisa, v planinstvu sodeluje izjemno širok krog ljudi vseh generacij. Pod okriljem Planinske zveze Slovenije deluje več kot 300 društev z več kot 60.000 člani, ob njih pa se v gore podajajo tudi številni posamezniki. Že po svoji razširjenosti sodi med najbolj žive oblike nesnovne kulturne dediščine pri nas.
Temelji na prostovoljstvu, medsebojni pomoči in skupnostnem delovanju, ki omogočajo vzdrževanje planinskih poti, koč in celotne planinske infrastrukture. V Sloveniji ima izrazit kulturni in identitetni pomen. Gore so globoko sooblikovale odnos do prostora, narave in skupnosti ter prispevale k oblikovanju predstav o narodni pripadnosti, pri čemer ima posebno mesto Triglav kot eden osrednjih simbolov naroda in države.
Alpinizem je gorska dejavnost, ki združuje plezanje, gibanje po zahtevnem terenu, snežno-ledne vzpone in alpinistično smučanje. Temelji na znanju o gorskem okolju, tehničnem znanju, izkušnjah, etiki in tovarištvu pri premagovanju zahtevnega gorskega sveta.
Pod okriljem Planinske zveze Slovenije deluje 45 alpinističnih odsekov in klubov z več kot 1000 registriranimi aktivnimi člani, poleg njih pa v alpinizmu delujejo tudi številni posamezniki zunaj organiziranih struktur.
Slovenski alpinizem temelji na bogati tradiciji, prepoznavnih mednarodnih dosežkih in močni etični kulturi. Pomembno prispeva k razvoju gorskega reševanja, vodništva in turizma ter je pomemben del slovenske športne in narodne identitete. Kot dejavnost, ki povezuje športne, kulturne, vzgojne in družbene vrednote, je alpinizem pomemben del slovenske kulturne dediščine, katere ohranjanje bogati tako alpinistično skupnost kot širšo slovensko družbo.
Velikonočno ragljanje v Tržiču se dogaja v dneh od velikega četrtka do velike sobote, ko cerkveni zvonovi ne zvonijo in se namesto njih v Tržiču oglašajo raglje. Njihova vretena med obhodi po ulicah mesta vrtijo ragljači, ki z ragljanjem oznanjajo Jezusovo trpljenje in smrt.
Velikonočni obhodi ragljačev predstavljajo nadaljevanje tradicije, ki je v Tržiču močno zakoreninjena in je zelo pomemben del lokalne identitete. Šega, ki izvira vsaj iz zadnjega desetletja 19. stoletja, ni bila prekinjena niti med drugo svetovno vojno niti v času strogih koronskih ukrepov leta 2020 in 2021, ko je ragljanje potekalo (izjemoma brez obhodov) ob odprtih oknih in na balkonih hiš.
Koline so zimska družinska in skupnostna šega, povezana z zakolom prašiča ter predelavo mesa v mesne izdelke in jedi. S prepletom delovnih praks, kulinaričnega znanja, šeg in navad so pomemben del prehranske in družbene kulture v Sloveniji. Danes niso več nujen pogoj za preživetje. Gre za zimski družinski in skupnostni dogodek, ki krepi socialne vezi, občutek pripadnosti ter medgeneracijski prenos znanja, izkušenj in vrednot.
Sodobne tehnološke rešitve so spremenile potek kolin, hkrati pa se vse pogosteje širijo iz družinskega okolja v oblike druženj, javnih prireditev in izobraževalnih dejavnosti. V preteklosti so bile tesno povezane z zagotavljanjem prehranske varnosti ter so imele pomembno mesto v letnem krogu kmečkega življenja, v današnjem času pa se zaradi industrijske predelave mesa, sprememb življenjskega sloga in vrednot, strožjih zakonodajnih zahtev in pomanjkanja izvajalcev koline za lastno uporabo pojavljajo vse redkeje ali se vključujejo v predstavitvene oziroma turistične prireditve, piše v utemeljitvi vpisa.
