O njihovem spancu je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) vprašal mlajše odrasle, stare od 18 do 29 let, v katero spada velik delež študentov. Večina, 71 odstotkov jih po podatkih ankete med tednom sicer dosega priporočeno dolžino spanja, vendar se jih le 32 odstotkov običajno zbuja svežih in spočitih.
Dober spanec po navedbah NIJZ ni samo vprašanje števila ur. Treba je skrbeti tudi za redno uro uspavanja, primerno časovno umeščenost spanja, primerno spalno okolje, večerno rutino, izogibanje kofeinu vsaj štiri ure pred spanjem ter drugim psihoaktivnim snovem.
Študentom pa so strokovnjaki na dogodku Študent v formi zdravstvene fakultete Univerze v Mariboru pretekli teden podali nasvete za boljši spanec. Dejali so, da naj vsaj pol ure pred spanjem odložijo telefon in ga med spanjem nimajo ob postelji, ravno tako pa naj si pred spanjem vzamejo čas za umiritev po učenju. K boljšemu spancu pripomorejo tudi redni obroki, zvečer pa študentom svetujejo, da se izogibajo težki hrani, kofeinu in energijskim pijačam.
V njihov vsakdan naj vključijo tudi gibanje, saj pomaga pri zbranosti, razpoloženju in obvladovanju stresa. Če pa težave s spanjem ali stiska vztrajajo več tednov, pa naj se pogovorijo s svetovalcem, psihologom ali družinskim zdravnikom.
Da je spanje temelj dobrega počutja, duševnega zdravja in učinkovitega miselnega delovanja pa je dejala klinična psihologinja Vita Štukovnik. Pomanjkanje spanja vpliva na praktično vsa področja kognitivnega delovanja. "Že po eni neprespani noči smo manj pozorni, počasneje se odzivamo, težje si zapomnimo nove informacije in manj uspešno prikličemo že naučeno. Mišljenje postane tudi manj prilagodljivo, odločitve pa so lahko bolj impulzivne in tvegane," je pojasnila.
Eden od razlogov za slabše uspavanje in kakovost spanja je tudi stres, predvsem zaradi povečane fiziološke aktivacije in premlevanja skrbi. Po drugi strani pomanjkanje spanja povečuje občutljivost za stres, razdražljivost in čustveno nestabilnost ter zmanjšuje sposobnost koncentracije, pomnjenja in učenja, je dejala profesorica mariborske zdravstvene fakultete Hojka Gregorič Kumperščak.
"Tako lahko nastane začaran krog, saj stres povzroča nespečnost, neprespanost zmanjšuje študijsko učinkovitost, slabši rezultati pa povzročajo dodaten stres," je pojasnila.
