Slovenija je s Strategijo regionalnega razvoja 2026–2050 izbrala scenarij policentričnega in prostorsko uravnoteženega razvoja, ki krepi vlogo regijskih središč. Močnejša regionalna politika naj bi prispevala k zmanjševanju razvojnih razlik z dvigom konkurenčnosti regij, temelječem na njihovih lastnih potencialih.
Gostje in udeleženci so kot glavne razvojne potenciale Savinjsko-šaleške regije izpostavili človeški kapital – ljudi, njihove znanje in spretnosti, energetiko, turizem in lesarstvo. Zagotavljanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo ter dostopna mreža kakovostnih javnih storitev sta med ključnimi cilji Strategije, ki naj bi prebivalcem omogočila višjo kakovost življenja v vseh regijah. Ohranjanje kakovosti življenja mora biti tudi eden izmed glavnih ciljev regijske razvojne strategije.
V SAŠA regiji so opazne razlike med mestom in podeželjem, kar pa ne pomeni slabše kakovosti na eni ali na drugi strani. Kot večji izziv se kaže zmanjševanje dostopnosti zlasti tržnih storitev v odročnejših krajih Zgornje Savinjske doline, kar bi lahko izboljšali tudi s pomočjo različnih inovativnih pristopov. K dostopnosti storitev in kakovosti življenja lahko smiselno prispeva tudi turizem, če je načrtovan in deluje tako, da se upoštevajo potrebe in spoštujejo interesi lokalnega prebivalstva ter da ti tudi aktivno soustvarjajo in tudi koristijo lokalno ponudbo.
Prehod iz premoga na druge vire, s tem pa tudi nove priložnosti za industrijo, ki jo prehod, obstoječa infrastruktura, znanje in razvoj novih tehnologij ponujata so specifični izzivi območja. Prihodnost energetike v SAŠA regiji ni en sam vir, temveč premišljena kombinacija več alternativnih virov. Energetika je vsekakor tudi priložnost za krepitev podjetništva v regiji. Znanje, dobra energetska infrastruktura in podjetja, ki se ukvarjajo z energetiko so tisto, kar so udeleženci izpostavili kot največje potenciale za nadaljnji razvoj tega področja.
Potrebno je zagotavljati tudi odpornost – sposobnost regije, da opuščeno spremeni v priložnost in najde nove načine za raznoliko in odpornejšo regijo, tako z vidika samozadostnosti kot tudi zaščite pred vplivi podnebnih sprememb. Vsi nadaljnji koraki morajo biti načrtovani dovolj premišljeno, da bodo vzdržni v luči spreminjajočega se podnebja in svetovnih geopolitičnih razmer.
Velik potencial predstavlja podzemna infrastruktura Premogovnika Velenje, ki ponuja polje za raziskave in razvoj aktivnosti po končanem izkopavanju.
Nujno je zagotoviti odpornost proti poplavam, regija še danes okreva po ujmi iz leta 2023.
Na konferenci so se dotaknili tudi prehranske samooskrbe, potencialov kmetijske pridelave in predelave živil. Poleg gospodarstva in izobraževanja so pomembna podpora razvoju še lokalne skupnosti, ki morajo poskrbeti predvsem za osnovne pogoje: vzpostavljanje poslovnih con in druge infrastrukture, umeščanje projektov v prostor, zagotavljanje kakovosti življenja in podporo pri oblikovanju politik in pripravi podlag za pridobivanje sredstev. Tak primer je sodelovanje pri pripravi Zakona o razvojnem prestrukturiranju regije, ki prinaša dodatne finančne spodbude za zagon novih dejavnosti ter ohranjanje kakovosti življenja v regiji.
Na konferenci je udeležence pozdravil med drugimi tudi državni sekretar Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, Rok Šimenc, ki je poudaril, da odgovor na vprašanje, kako regijo prestrukturirati, ne sme prihajati z države, ampak iz regije. Zagotovil je, da bodo na Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj ostali partner premogovni regiji. Navzoči so si bili enotni, za uspeh do potrebni znanje, sodelovanje in pogum.
