Vodja internistične prve pomoči Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Hugon Možina je v izjavi za medije pojasnil, da imajo v zadnjih 10 dneh nekaj več bolnikov kot sicer. "Gre v glavnem za starostnike, ki imajo več kroničnih bolezni, ki se jim poslabšajo. Seveda je zelo težko izluščiti, zakaj se jim je stanje poslabšalo. Ko izključimo vse običajne vzroke in ne najdemo nekega novega, razmišljamo predvsem, da gre za izčrpanost tudi zaradi vročinskega vala," je orisal.
Nekoliko več bolnikov opažajo tudi v enoti splošne nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ljubljana, je pojasnil urgentni zdravnik Miha Košir. Poleg starejših kroničnih bolnikov opažajo tudi porast obiska mlajših ljudi zaradi izčrpanosti po športni aktivnosti ali zaradi prebavne simptomatike, ki je v zadnjem času prav tako v porastu.
Visoke temperature najbolj vplivajo na kronične bolnike, starejše in najmlajše, ki zelo slabo vzdržujejo svojo notranjo temperaturo in je zato treba nanje po besedah Možine še posebej paziti. Dodal je, da so ogroženi tudi tisti, ki se ne morejo umakniti iz vročega okolja, bodisi zato, ker so nepokretni, slabo pokretni ali ne znajo presojati, kdaj je čas za umik.
Posebej ranljiva skupina so tudi starejši bolniki, ki jemljejo številna zdravila, še posebej tisti, ki jemljejo zdravila proti visokemu krvnemu tlaku in zdravila za odvajanje vode.
"Ti bolniki se morajo redno tehtati in si redno meriti krvni tlak. Če bodo opazili, da jim pada telesna teža, to pomeni, da so izločili preveč tekočine in so se dehidrirali, torej morajo ukiniti zdravila za odvajanje tekočine in o tem obvestiti svojega zdravnika. Podobno je s tistimi, ki si izmerijo nizek krvni tlak. Tudi ti bolniki morajo začasno prekiniti ali zmanjšati odmerek za zdravljenje visokega krvnega tlaka in seveda opozoriti svojega zdravnika," je posvaril Možina.
Glede prilagoditve terapije se je najbolje obrniti na svojega izbranega zdravnika in ne na številko 112, je opozoril Košir. Urgentni zdravniki lahko namreč nudijo zgolj splošna navodila, medtem ko izbrani zdravnik pozna bolnika, njegove pridružene bolezni in zgodovino zdravljenja. Svetoval je, da naj bo klic na 112 za prilagoditev terapije zato "izhod v sili".
Kot je pojasnil Možina, sicer v zadnjih letih opažajo malo gradbenih delavcev, ki zaradi dehidracije in pregretja poiščejo pomoč. Manj je tudi oseb, ki se ob visokih temperaturah gibljejo na prostem.
Vsem sicer svetuje, da so posebej pozorni na splošno oslabelost, slabo počutje, vrtoglavico, hitrejši ali šibkejši utrip. Če opazijo te simptome, je ključno, da počivajo v hladnem okolju, pijejo več tekočine z elektroliti in na svoje počutje opozorijo bližnje ali svojega zdravnika.
Košir medtem vsem svetuje, da prostore prezračijo ponoči oziroma zgodaj zjutraj, se redno hidrirajo z elektroliti in se izogibajo pitja alkohola, kave, pravih čajev ter gibanju in drugim opravkom v najbolj vročem delu dneva.
Težave pa lahko povzroča tudi preveliko uživanje vode. "Ko se potimo, ne izločamo samo vode, ampak izločamo tudi elektrolite, ki so pomembni za delovanje našega organizma, in s pitjem vode nadomeščamo samo vodo, deficit teh elektrolitov pa vztraja," je opozoril Košir. V najbolj skrajnih primerih lahko pride tudi do mišičnih krčev, v najbolj tragičnih primerih pa do možganskega edema in smrti. Poudaril je, da uživanje ogromne količine vode, na primer štirih ali petih litrov, lahko povzroči več škode kot koristi.
