Silovita ujma je v noči na 4. avgust nad velik del Slovenije prinesla padavine z ocenjeno povratno dobo 250 let ali več, škoda pa je nanesla tri milijarde evrov. Med najbolj prizadetimi so bila območja Koroške, Savinjske doline, Gorenjske in osrednje Slovenije.
Medtem ko je prvo leto po katastrofi minilo v znamenju nujnih interventnih in sanacijskih ukrepov, so bili v zadnjih dveh letih v ospredju projekti obnove vodotokov in poškodovane infrastrukture. Trenutno v okviru procesa popoplavne obnove, ki je zastavljen kot petletni projekt, potekajo obsežna obnovitvena dela na več kot 350 projektih lokalne in državne infrastrukture. Po zagotovilih ministrstva za okolje in prostor obnova trenutno poteka skladno s časovnico, dinamika na občinskih projektih pa celo "nekoliko prehiteva načrtovano".
Med večjimi projekti, ki jih v okviru programa obnove financira država, imajo trenutno absolutno prednost tisti, ki so nujni za vzpostavitev pogojev za gradnjo nadomestitvenih objektov za tiste prebivalce, ki se morajo zaradi ogroženosti objektov trajno izseliti. Med temi so projekti, potrebni za izgradnjo gospodarske javne infrastrukture v naselju Rakovlje v Občini Braslovče ter naselju Vila Široko v Občini Šoštanj.
Država je v zadnjih treh letih zaradi ogroženosti objektov sprejela tudi sklepe o odstranitvi 350 objektov, dodatno pa je zaradi izvedbe državnih ukrepov za preprečevanje naravnih nesreč v Spodnji Savinjski dolini za odstranitev določila še štiri. Za vse objekte pa so bile izdelane cenitve in pripravljene ustrezne pogodbe. Do zdaj je država z lastniki domov sklenila 325 sporazumnih pogodb in odkupila 308 objektov, za odškodnine pa namenila 101,8 milijona evrov.
Država je pred tremi leti prvič doslej tudi fizičnim osebam, ki so bili lastniki poškodovanih stanovanj in hiš, zagotovila predplačila za obnovo. Pristojni pravijo, da obnova vseh stanovanjskih objektov še ni zaključena. Lastnikom, ki sanacije še niso dokončali, je bil rok za zaključek del podaljšan do letošnjega 30. septembra.
Med 170 občinami, ki so prejele 250 milijonov evrov predplačil za obnovo, pa je bilo 20 takšnih, ki so morale prejeta sredstva vrniti državi. Dokončen znesek vračil je dosegel okoli 12 milijonov evrov.
Medtem ko je nekdanja oblast napovedovala, da bodo v skladu z izkušnjami iz avgustovskih poplav 2023 poskušali nadgraditi oz. prilagoditi zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, ki bi bil boljša zakonodajna podlaga za prihodnje podobne situacije, pa je novo vodstvo ministrstva za okolje do odločitve glede korenitih sprememb zakona zaenkrat previdno.
Trenutno poteka analiza dosedanjih izkušenj in učinkovitosti veljavnih rešitev, pri čemer ocenjujejo tako zakonodajni okvir kot tudi organizacijo dela pristojnih institucij, so pojasnili za STA. "Prve ugotovitve kažejo, da so poleg morebitnih zakonodajnih izboljšav ključni predvsem učinkovitejše delovanje sistema, jasnejša razdelitev pristojnosti ter boljša koordinacija med državnimi organi, direkcijami, občinami in drugimi deležniki," so poudarili.
Glede vzpostavitve posebnega sklada za takojšnje ukrepanje ob naravnih nesrečah z neposredno podporo občinam, ki ga je okoljska ministrica Polona Rifelj napovedala med zaslišanjem v DZ, pa so izpostavili, da preučujejo različne možnosti za izboljšanje sistema financiranja in izvajanja nujnih ukrepov.
"Dosedanje ugotovitve za zdaj ne kažejo, da bi bila ustanovitev posebnega sklada edina ali nujno najbolj učinkovita rešitev. Večji poudarek namenjamo racionalizaciji postopkov, hitrejšemu aktiviranju obstoječih finančnih mehanizmov, uskladitvi geoinformacijskih slojev in podatkovnih baz ter boljšemu operativnemu usklajevanju pristojnih organov," so sklenili.
